ponedeljek, 26. november 2018

Evropa brez meja


Predstavljajte si, kako greste na morje ali greste smučat v sosednje države. Kaj vam omogoča hitrejši prehod? Odgovor je Evropska unija, ta ne omogoča samo hitrejšega prehoda ljudi čez meje, ampak tudi lažje prehajanje izdelkov, kupljenih v drugih državah.
Študentom in dijakom omogoča gostovanje na šolah in fakultetah v vseh državah EU.
Z enotno valuto evro je trgovanje med državami poenostavljeno. Evropska sodišča so tudi ena od pozitivnih stvari, na njih se lahko obrnejo ljudje iz posameznih držav, če menijo, da so jim kratene človekove pravice.
Vendar kot vsaka stvar ima tudi EU slabosti. Ena od njih je tudi to, da so nekatere odločitve sprejete v Evropskem parlamentu in jih Slovenija ne more sprejeti sama. Slabost so tudi različne trgovine s poceni živili, ki jih lahko tujci v Sloveniji brez problemov odpirajo in s tem prihajajo k nam manj kakovostni živilski izdelki.
Mislim, da se otroci, mlajši od 14 let, vseeno ne zavedajo, kaj nam EU omogoča in zakaj je bila ustanovljena. Da bi imeli otroci boljšo predstavo, bi jih bilo potrebno enkrat letno peljati na ekskurzijo v Evropski parlament. Ko pa bi prišel dan EU, 9. maj, pa bi se morali učitelji z učenci pogovarjati na to temo.

Nino Knežević, OŠ Franca Rozmana Staneta Ljubljana

ponedeljek, 19. november 2018

Kaj EU pomeni meni?


Slovenija je postala članica Evropske unije ko sem bila stara manj kot eno leto, zato si težko predstavljam življenje pred tem. Starejši so mi pripovedovali, kako je bilo živeti v Sloveniji pred vstopom v Evropsko unijo. Mislim, da je Slovenija kot članica Evropske unije pridobila več prednosti kot slabosti.
Če naročam po spletu iz držav EU, mi ni treba plačevati carin. To mi res prihrani kar nekaj denarja. Lahko potujem v druge države članice Evropske unije in se imam pri tem manj stroškov kot so jih imeli pred včlanitvijo v Evropsko unijo.
Iz proračuna Evropske unije dobimo tudi denar za projekte, ki nam omogočajo boljšo kakovost življenja, nove priložnosti in širjenje obzorij. Sama sem v okviru projekta Erasmus+ imela priložnost spoznati  Nizozemsko, njeno kulturo, običaje, kulinariko, jezik, šolski sistem in temperament tamkajšnjih ljudi. To je bil zelo zanimiv teden, v katerem sem pridobila ogromno novih znanstev, izkušenj in znanja. Že zaradi tega potovanja mi Evropska unija pomeni veliko priložnost na različnih področjih. S spoznavanjem drugih evropskih držav postaneš tudi bolj odprt in samostojen. 
Ko sem stanovala na Nizozemskem, nisem imela težav pri preračunavanju denarja, obe državi imata namreč enako valuto, evro. To se mi zdi res velika prednost, saj mi je to poenostavilo rokovanje z denarjem med bivanjem.
Če bom v prihodnosti hotela študirati ali delati v tujini, mi bo to zaradi Evropske unije lažje dostopno kot prejšnjim generacijam.  
Seveda pa vse to prinaša tudi odgovornosti. Vse države članice in njeni državljani moramo prispevati v skupno blagajno. Na srečo odnesemo več dobrih kot slabih stvari. Vesela sem, da bodo, če se bo moja država znašla v stiski, druge članice stopile skupaj  in nam pomagale.
Vesela sem, ker sem članica Evropske unije, saj mi je to že do sedaj prineslo veliko ugodnosti. Zaradi nje sem doživela enega od najbolj zanimivih tednov mojega življenja na Nizozemskem.

 Sara Bitežnik, OŠ Križe

ponedeljek, 12. november 2018

Državljanki EU


Ob besedi EU pomisliva na združenost, varnost, sodelovanje, skupnost, denar, prosto gibanje, kulturo.
Organizacija EU nama pomeni to, da sva državljanki te organizacije, saj živiva in se šolava v Sloveniji, ki je članica EU.
To, da sva državljanki EU, nama daje pravico do prostega gibanja in prebivanja na območjih držav članic, lahko živiva, se šolava ali dopustujeva tudi v drugih državah. Pri prečkanju meje med državami EU nama ni treba pokazati osebnih dokumentov. Imava tudi pravico voliti in biti voljeni na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer prebivajo pod enakimi pogoji kot državljani te države, ko dopolniš določeno starost.
Ljudje spoštujemo drug drugega in drugačnost ter se trudimo biti strpni in razumevajoči. Na območjih večjezičnosti imamo večjezične šole, govorimo dva ali več jezikov. EU se s priseljevanjem spopada že dolgo in to poskuša rešiti. Ustvarila je tudi skupni evropski azilni sistem, ker želi nuditi ljudem, ki iščejo zatočišče, službo, varen ter topel dom.
Učenci smo se udeležili raznih predstav, ekskurzij in imeli smo tudi program. Najljubše so nam bile ekskurzije, kjer smo spoznali države in njihove značilnosti. V okviru tega smo šli oktobra 2017 učenci ter učitelji na Hrvaško in na kulturno-naravoslovno ekskurzijo v Salzburg.

Lucija Mesarič, Maša Slavinec, OŠ Križevci pri Ljutomeru

ponedeljek, 5. november 2018

Kaj mi predstavlja EU? Kaj od nje pričakujem? Kaj mi pomeni?


EU mi predstavlja skupnost trdno povezanih držav, ki si med seboj pomagajo dosegati skupne cilje in med seboj sodelujejo.
Vsaka članica EU bi morala skrbeti sama za svoje državljane. Šolstvo in zdravstvo bi moralo biti povsod brezplačno, saj so to temeljne človekove pravice. Za ljudi, ki so brezposelni, in brezdomce bi moralo biti poskrbljeno. Nihče ne bi smel trpeti revščine.
Prebivalstvo Evrope je zelo raznoliko. To raznolikost bi morali vsi evropski narodi sprejemati. Državljani Evrope bi morali biti strpni do ljudi, ki so drugačni. Domovina Evropa bi morala biti kraj, kjer se vsi počutimo varno. Prebivalcev ne bi smelo biti strah kakršnekoli diskriminacije. Nobene tolerance ne bi smeli imeti do rasizma, ksenofobije, homofobije … Spodbujati bi morali več strpnosti med državljani. Vsak prebivalec bi moral imeti svoje mesto v družbi, ki bi ga sprejela brez predsodkov.
Mladi Evropejci bi morali imeti vsi možnost, da študirajo v tujini, ker bi tako imeli večje možnosti, da dosežejo svoje cilje. Lahko bi se odločili tudi za take študije, ki v njihovi matični državi ne obstajajo. S tem bi mladi srečevali in spoznavali druge kulture ter druge narode in si tudi tako širili obzorja. To bi bil po mojem mnenju velik prispevek k temu, da bi države med seboj bolj sodelovale.
Prebivalcem EU morata biti zagotovljena mir in varnost. Države bi morale medsebojne spore reševati po poteh, ki ne ogrožajo varnosti in življenj nedolžnih državljanov.
Vse države bi morale skrbeti, da znotraj nje niso kršene človekove pravice.
Svet se počasi spreminja. Kakšen bo naš svet čez 10, 20, 50 … let? Kdo ve? Ne smemo pa izgubiti upanja, da bo svet nekega dne idealen.

Neli Cevc, OŠ Franca Rozmana Staneta Ljubljana