Kako si predstavljam EU zame?

Že celo življenje živim v Evropski uniji. Sebe vidim kot državljana Slovenije in hkrati kot prebivalca Evrope. Sem eden izmed petsto osem in pol milijonov Evropejcev. Ogromna številka, če vemo, da nas v Sloveniji prebiva dobrih dva milijona ljudi. Število prebivalcev Evrope pa še narašča zaradi rojstev in priseljevanja. Težko si predstavljam koliko je štiri milijone kvadratnih kilometrov površine, ki jo obsega Evropska unija. Največja država EU po površini je Francija, najmanjša pa Malta. Slovenci se stiskamo na površini 20.273 km². Zdi se mi, da imamo Slovenci še vedno dovolj prostora za življenje. Kako živimo?

Kakovost življenja v različnih državah primerjamo tako, da ocenimo cene izdelkov in storitev v vsaki državi glede na prihodek. Po podatkih na spletu sem izvedel, da najbolje živijo v Luksemburgu, najslabše pa v Bolgariji. Slovenija pa je na sredini tega seznama. Vsi ljudje v Evropski uniji spoštujemo načela in zaveze varovanja okolja, izkoriščamo priložnosti za pridobivanje znanja, saj EU spodbuja prebivalce k izobraževanju v tujini. Znan je program študentske izmenjave Erasmus+. Projekt dobro poznam, ker je bila naša šola vanj sprejeta leta 2014.

Za vse prebivalce je zelo pomembno znanje tujih jezikov, sam se že nekaj časa učim angleščino in nemščino. Oba jezika mi prideta zelo prav. V EU je bila uvedena skupna evropska valuta euro. Enotno valuto uporabljamo v devetnajstih državah EU, od skupno osemindvajset držav. Super je, ker lahko med državami EU prosto potujemo skoraj po vsej celini. Starši so mi povedali, da včasih ni bilo tako. Na državnih mejah so bile kolone avtomobilov, ki so čakali, na vstop v drugo državo.

Evropska unija je največja trgovska sila na svetu. Kljub temu, da dobro živimo v svobodi in brez vojn, si za svoje otroke in zase želim čisto drugačno Evropsko unijo. Prve spremembe bi uvedel na področju šolstva. Vsak bi se lahko učil tisto, kar ga najbolj zanima. Šol ne bi bilo, pouk bi potekal v naravi ali v telovadnici. Delovni teden bi trajal štiri dni, da bi imeli več časa za počitek. Cest ne bo, ker se bomo vozili z letečimi vozili z avtopiloti. Vozila bi napajala sončna energija in tako bi zmanjšali onesnaževanje okolja. Odpadkov ne bo skoraj nič, ker bomo izumili užitno embalažo. Kupil boš lahko hamburger zavit v prtiček narejen iz koruzne moke. Zelo bomo izbirčni, kdo se bo priključil evropski uniji. Vstopnica za vstop bo izum, ki bo pripomogel še k boljšemu življenju. Ukinili bi orožje, da ne bi bilo vojn. Vsak otrok bi ob rojstvu dobil svojo tablico in pametni telefon. Potrebovali bi pametnega in preudarnega šefa vseh držav v EU.

Prednosti, da živim v EU so velike. Obstaja mnogo stvari, ki jih imaš kot prebivalec EU. Potovanja so lažja, današnji čas prinaša tehnološki razvoj in nove naprave, ki so nam v pomoč v vsakdanjem življenju. Z njimi se lahko zabavamo, poiščemo nove prijatelje in si širimo obzorje. Vesel sem, da imamo urejeno zdravstvo, možnost izobraževanja in obiskovanja hobijev. Čeprav je Evropa v moji domišljiji popolnoma drugačna od Evrope zdaj, sem z njo zelo zadovoljen.   

Jakob Rozman, OŠ Križe

Skupnost, ki ji pripadamo

Ko slišim besedi Evropska unija, takoj pomislim na zastavo in skupnost, v katero spadamo tudi mi. Ta organizacija mi pomeni to, da smo lahko od skrbi ali jo vsaj malce zmanjšamo, saj spadamo v skupnost, v kateri naj ne bi prišlo do raznih nesporazumov oziroma vojn. To, da sem državljanka EU, zame pomeni, da se je bila naša država pripravljena pridružiti neverjetni skupnosti, ki ima kar 28 članic, kar ni kar tako. Imamo pa tudi razne pravice. Obrazložila pa vam bom dve, na kateri se najbolj spoznam. Člani oziroma članice Evropske unije imajo pravico do prostega gibanja na ozemlju držav članic, kar pomeni, da lahko vstopamo v druge države, ki so članice Evropske unije, s predložitvijo osebnega dokumenta (če pride do migracij).

Člani oziroma članice imajo pravico uporabljati instrument državljanske pobude z namenom vplivanja na dejavnost EU. To pa pomeni, da imamo pravico uporabljati instrumente državljanske pobude, če imamo s tem namen vplivati na dejavnost Evropske unije.

Mogoče se bom malce ponavljala, ampak želim vam sporočiti samo to, da nočem in tudi veliko jih noče, da bi EU kdaj propadla. Razmislite, kako nam je lepo v naši državi sedaj, ko smo v EU ... 

Evropska unija pa ima še več dobrih plati: to je, da spoštuje večkulturnost, kar pomeni, da je v EU veliko različnih kultur, prav tako je tudi pomembno omeniti večjezičnost, kar pomeni, da govorimo več jezikov. Imamo tudi veliko narodnih manjšin – tukaj se govori, piše in uči v dveh jezikih. Pomembne so na žalost tudi migracije, ki so vse pogostejše. O njih smo si pred kratkim s šolo ogledali predstavo Mahmud, ki nam je zares dala misliti, kako lepo nam je v naši domovini. Mogoče bi morali malce pogosteje pomisliti, kakšen vpliv nam predstavlja EU. Tudi jaz doslej nisem ravno razmišljala o tem. Če ste eden od tistih, ki na to ne misli, vam bom sedaj malce obrazložila, kako dobro je, da smo v EU. Malce razmislite, kaj bi bilo glede vojn, koliko bi bilo umrlih samo zaradi ene same odločitve ... Se vam zdi pravično, da umre na tisoče nedolžnih? Menim, da se s tem ne bi strinjal nihče. Ta razlog je eden izmed tisočih, zakaj je EU tako izjemna, to pa upam, da se sedaj zavedate. Upam tudi, da se EU še naprej trudi za izboljševanje odnosov in da bi pridobila čim več novih in zvestih članic.  Zdi se mi, da je bila vključitev šole v ta projekt zelo dobra odločitev, saj s tem spoznavamo in raziskujemo Evropsko unijo. Najbolj mi je všeč, da lahko tudi učenci raziskujemo znana mesta Evropske unije, kot je npr.  Salzburg. Upam, da bo naša šola organizirala še naprej take poučne izlete. Na teh izletih pa smo se naučili razne stvari o drugih državah, kar me zelo veseli. Vesela pa sem tudi, da nam je učiteljica dodelila te naloge, za kar sem ji zelo hvaležna, saj sem se sedaj še pobližje seznanila z EU. Ni mi žal, da sem napisala ta spis. Pred kratkim smo imeli tudi predavanje, predaval pa nam je gospod, ki je potoval po Saudski Arabiji. To predavanje nam je pomagalo pri tem, da smo si lahko predstavljali, kakšno je življenje tam in tudi življenjske navade. Naj vam povem, da se jaz ne bi mogla prilagoditi njihovemu življenjskemu slogu. Imajo pa tudi bistveno velike razlike med spoli, kar pomeni, da imajo ženske manj pravic kot moški. Pa tudi molijo kar 5-krat na dan, kar nekateri ne naredijo niti enkrat. Hočem vam samo povedati, kako različne so si države, ki so si lahko še tako blizu.

Evropsko unijo si predstavljam v prihodnosti tako, da bo še veliko bolj tehnološko razvita, kar ima dobre in slabe plati, ampak prepričana sem, da se bo še vse dobro končalo.

Saša Štajner, OŠ Križevci pri Ljutomeru

Sodelovanje držav

Evropska unija je politično gospodarska zveza 28 držav na območju Evrope. Poznamo jo po zastavi, dnevu Evrope, evropski himni in skupni denarni valuti – evru. Na majhnem ozemlju kontinenta je veliko držav. Menim, da je pomembna zveza, ker povezuje narode in zagotavlja uveljavljanje človekovih pravic. S tem lahko vsi evropski državljani postanemo boljši ljudje.

V prihodnosti pričakujem, da bo EU še izboljšala politična in gospodarska sodelovanja med državami članicami. Želim si, da bi se zmanjšala brezposelnost, kriminal in revščina. Poleg tega pričakujem več povezovanja na področju znanosti in tehnologije. Predstavljam si tudi enotno vojsko EU, ki bi bila pripravljena nastopiti v kriznih časih.

Marko Gartnar, OŠ Franca Rozmana Staneta Ljubljana

Evropska unija v mojih očeh

EU je največji skupni podvig evropskih držav vseh časov, ki je zelo spremenil naš način življenja. Od pridružitvi Slovenije k Evropski uniji je minilo že 14 let. EU je povzročila veliko sprememb v bašem življenju. Čeprav sem premajhna, da bi osebno izkusila spremembe so mi jih zelo dobro opisali moji starši in učitelji. Med vsemi spremembami, ki so se zgodile sta po mojem mnenju odpre meje in enotna denarna valuta največji spremembi.

Potovanja znotraj Evrope so zelo enostavna in hitra, saj je prehod iz ene države v drugo skoraj neopazen. Potrebujem le osebno izkaznico in že se lahko odpravim kamor koli znotraj Evrope. Lažji prehod čez mejo mi daje večjo svobodo in več izbire pri potovanju.

Podobno svobodo nam odprtost mej ponuja pri izobrazbi, saj lahko svoje šolanje nadaljujem v drugi državi, prav tako pa se mi odpirajo možnosti pri iskanju boljše službe izven Slovenje.

Zaradi odprtosti mej se je izboljšajo tudi moje šolanje. Najboljši primer za to je  sodelovanje z avstrijsko šolo v Celovcu pri pouku nemškega jezika. Prav tako smo obiskali tudi Salzburg in Dunaj. V osmem razredu sem gostila učenko iz Francije. Istega leta pa smo tudi mi odšli v Francijo. To so tako velike izkušnje, ki jih težko opišeš z besedami.

Prednost pri mojih potovanjih je bila tudi enotna valuta. Ta mi je zelo olajšala nakupe v tujini, saj so se ukinile carinske dajatve. Ker denarja ni potrebno menjati so nakupi hitrejši, prav tako pa se bolje zavedam koliko denarja sem porabila, saj vse poteka v valuti ki mi je domača.

Medmrežni nakupi so zaradi Evrope veliko bolj zanesljivi in varni, ker jih ščitijo evropske regulacije in pravila. Zaradi povezanega trga in konkurence na trgu so postale cene izdelkov nižje.

Ne glede na vse ukrepe, ki jih EU sprejme pa je zaradi odprtosti mej nastalo tudi veliko težav. Največja nevarnost današnjega časa predstavljajo ekonomski migranti, ki jih tihotapske organizacije izkoriščajo za svoj zaslužek. Prav tako je v porastu kriminal in tihotapljenje prepovedanih drog. Varnost v določenih mestih se je zelo zmanjšala. Mesta ki so bila varna tudi ponoči so sedaj zelo nevarna. Zelo veliko težav nastaja tudi zaradi kulturnih, verskih in jezikovnih razlik med priseljenci. Zaradi vse večjega priseljevanja v Evropo se nekateri domačini počutijo tudi ogroženo, zato prihaja do določenih trenj med državami Evropske unije.

Ko sem potovala po Franciji, Italiji, Nemčiji, Avstriji in Švici sem opazila, da je Slovenija še vedno ena izmed bolj varnih držav v Evropi. V Franciji sem opazila, da moji vrstniki živijo zelo drugače saj morajo še posebej paziti na svojo varnost. Tudi v šoli imajo zelo stroge varnostne ukrepe. Če primerjam z svojo šolo se počutim še vedno zelo svobodno, brez velikih omejitev. Tudi s prijatelji se lahko družim brez strahu za svojo varnost in življenje .Evropska unija nam je dala zelo veliko lepih stvari in svobodo gibanja. Na žalost pa smo zaradi slabega varovanja zunanjih mej Evropske unije izgubili pridobljeno svobodo gibanja zaradi prekomernega kriminala pa dobivamo z zakoni vedno večje omejitve. Policija in vojska imata vedno večja pooblastila, na primer v Franciji srečaš na vsakem koraku  vojaka s puško, ki nadzoruje ljudi.

Jaz mislim, da bi  z boljšim varovanjem in nadzorom zunanjih mej Evrope, kjer bi sodelovale vse države EU, lahko zagotovili večjo varnost in svobodo vsem evropskim državljanom.

KAJA T. ROZMAN, OŠ KRIŽE

Mladi in Evropska unija

Generacija mladih, ki pravkar zaključuje osnovno šolo se je rodila v letu 2004 ali pozneje. Sami tako niso imeli priložnosti izkusiti vseh sprememb, ki jih je prineslo članstvo v EU. Za njih je EU samovmevna. Kar pa še ne pomeni, da dobro poznajo značilnosti evropskega povezovanja ter EU politike. Mladi se z Evropsko unijo srečajo že v osnovni šoli. Mnogi so vključeni v različne projekte, ki so financirani preko EU programov in projektov. O obstoju EU pa izvejo tudi v okviru obveznega izobraževanja predvsem pri družboslovnih in humanističnih predmetih: Družba, Državljanska in domovinska vzgoja in etika, Zgodovina, Geografija, itd. Kako poglobljeno znanje o Evropski uniji bodo učenci pridobili, pa je predvsem odvisno od šole in angažiranosti učiteljev. Ob podajanju kritično ovrednotenih informacij mladi lahko razvijejo kritičen pogled na Evropsko unijo, kjer sami presojajo o prednostih in slabostih evropskega povezovanja ter željenih nadaljnih smereh razvoja EU.

Na EU@Home blogu smo zbrali mnenja in stališča mladih, ki so nastala v okviru projekta. Le ta so zapisana v obliki esejev in pesmi. Dodali pa smo še pisma, ki so jih učenci napisali slovencem zaposlenim v Evropskih institucijah, ki so jih v okviru projekta obiskali in jim pobliže predstavili Evropsko unijo, življenje v tujini ter svoje delo.

Naj vam bodo mnenja mladih v navdih, da tudi sami presodite, kakšno Evropo bi si želeli v prihodnosti.

Meta Novak, vodja projekta EU@Home