Odkrivanje držav Evropske unije

Evropa je majhna celina z velikim številom držav. Vsaka država ima svoj jezik, tradicijo in kulturo. Vsem pa so skupne vrednote, kot so demokracija, svoboda in socialna pravičnost.

Med seboj se spoštujejo, saj želijo živeti v miru, s svojo tradicijo, jezikom in kulturo. Močnejši pomagajo šibkejšim, skupaj se dogovarjajo o pomembnih stvareh, vodijo skupno blagajno in določajo skupna pravila. Moto Evropske unije je Združeni v različnosti.

Evropska unija združuje 28 držav. Slovenija je postala njena članica 1. maja leta 2004.

Cilj EU je zboljšanje življenjskih pogojev in uspešen gospodarski napredek, enakost in pravičnost za vse, mir, svoboda in varnost vseh državljanov.

Evropska unija ima tudi veliko prednosti kot so evropski trg, finančna podpora, ukinitve carin, možnosti zaposlovanja v tujini, države brez meja, enotna državna valuta, varstvo okolja in tako dalje. Opisane slabosti pa so izguba delovnih mest v industriji, prispevanje denarja v evropski proračun, izguba samostojnega odločanja na nekaterih področjih. Priložnosti, ki jih omogoča povezovanje držav evropske unije pa so velik trg, konkurenčnost podjetij, pridobivanje denarja iz skladov EU, večja produktivnost, večja inovativnost, samozaposlovanje, dinamična in prilagodljiva delovna mesta za višjo strokovno usposobljenost, študij v tujini, zaposlitev – institucije, prevajalci.

Vsak posameznik se lahko najde v opisanih priložnostih, zame kot najstnico pa vidim priložnost v odkrivanju držav evropske unije in študiju v tujini. Želim si opraviti mednarodno maturo na kranjski gimnaziji in vpisati študij farmacije ali kemije v tujini. S selitvijo v študijska mesta po Evropi imam možnost spoznati tudi druge kulture, običaje, ljudi različnih narodnosti. To bi mi bilo v izredno zadovoljstvo, ker s tem širim moja znanja in razgledanost. Poleg tega so mi potovanja zelo všeč, ker tudi sedaj z družino veliko potujemo po državah evropske unije. Letos se z družino odpravljamo na popotovanje po Skandinaviji in Nemčiji.

Moje življenjske sanje so nekoč delati v industriji zdravil v tujini. Predvsem me zanima odkrivanje novih molekul za zdravljenje težkih bolezni. Kot farmacevt bi se poglobila v delovanje na mikro nivoju, kajti tam zdravila delujejo. S tem, ko bi našla službo v tujini pomeni, da bi tam tudi živela. Ker evropska unija omogoča prost prehod preko mej, bi se veliko vračala tudi domov k družini. Države evropske unije imajo dobre tudi cestne, letalske, železniške povezave, tako, da ni težko potovati po evropski uniji, čeprav povezuje 28 držav.

Že v letošnjem letu sem si želela na izmenjavo Erasmus+, vendar so ta projekt na šoli ukinili, mogoče pa mi uspe v srednji šoli.

Alja Zara Draksler, OŠ Križe

Slovenija v EU

Slovenija je z vstopom v EU ogromno pridobila. Menim, da so se leta 2004 pravilno in modro odločili. Veliko objektov je bilo zgrajenih s pomočjo evropskega denarja. Slovenija je tudi ogromno črpala in še vedno črpa iz evropskih strukturnih skladov. EU pa ima prav tako pomanjkljivosti, kar se je pokazalo v migrantski krizi. Ko je bilo potrebno pokazati enotnost in solidarnost, se je izkazalo, da je EU neenotna in razklana. Poleg tega pa še preveč birokratska. V institucijah EU je ogromno uradnikov, za katere nisem prepričana, da vsi vejo, kaj je njihova naloga.

V prihodnosti bo potrebna reforma, da EU postane spet enotna, močna in odprta za nove države, predvsem tiste, ki se nahajajo na zahodnem delu Balkana.

Pia Ovijač, OŠ Franca Rozmana Staneta Ljubljana

Združeni v različnosti

Evropska unija ima zame velik pomen. Saj se mi zdi da, smo združeni v različnosti, kot pravi njen slogan.

Slovenija je članica Evropske unije in lahko plačujemo z isto denarno valuto kot druge države ki so članice. Zato ima evropska unija svojo valuto, da nam ni potrebno menjavati denarja. Pri Evropski uniji lahko potujemo brez vizuma, pri katerem ne potrebujemo potnega lista. Ukinitev carine pa nam omogoča pošiljanje izdelkov po pošti brez carine. Meni najljubše pa je potovanje v države EU z projektom Erasmus+ z katerem sem šla na Finsko. V prihodnosti pa mi bo EU odobrila šolanje in zaposlitev v tujini. Predvsem pa daje zakone, ki predpisujejo varstvo okolja. Podpira tudi raziskave v znanosti in tehnologiji. Ima pa zelo stroge predpise o pakiranju in izdelavi hrane.

EU ima tudi slabosti, kot npr. izguba samostojnega odločanja na nakaterih področjih, povečana brezposelnost pri kmetih, izguba delovnih mest v industriji, prispevanje denarja v evropski proračun, upoštevanje zakonov ki nam niso všeč (semena, davki,...)

Ima pa tudi veliko priložnosti. Velik trg na katerem lahko tržimo izdelke in imamo veliko možnosti da uspemo. Pridobivanje denerja iz skladov EU (npr. potovanja s projekti katere financira,...), večja produktivnost, večja inovativnost, študij v tujini, dinamična in prilagodljiva delovna mesta za višjo strokovno usposobljenost, veliko zaposlitev – instutucije, prevajalci.

So pa tudi nevarnosti. Propad podjetij zaradi neprilagoditve gospodarskih panog, tujci prevzemajo delovna mesta, propad nekaterih podjetij zaradi nekonkurenčnosti in prevelika navezanost na tržišče EU.

Pri EU mi je ušeč, da skrbi za čisto okolje, da nam ni potrebno menjavati denarja, da lahko potujem brez vizuma. Upam da bom lahko še naprej bila zelo vesela, a sem v EU. Saj bi šla v prihodnosti študirat in bi bila zaposlena v drugi državi. In bi šla na veliko izmenjav, da bi spoznala druge kulture in se učila veliko različnih jezikov.

Gaja Klemenc, OŠ Križe

Europäische Union

Europäische Union ist ein Zusammenschluss von 28 Ländern. Das sind Deutschland, England, Slowenien, Frankreich … Die Länder helfen einander. Die EU Geschichte reicht zurück ins Jahr 1952, als die Europäische Gemeinschaft für Kohle und Stahl gegründet wurde. Diese Gemeinschaft haben drei Staaten eingerichtet. Das waren Luxemburg, Belgien, Frankreich.  Bis 1990 gab es 12 Länder in der Europäischen Union. Im Jahr 1992 beschlossen diese Länder den Vertrag, der den Grundstein der Europäischen Union war. Dieser Vertrag wurde der Vertrag von Maastricht genannt. Im Jahr 2004 sind wir auch in Slowenien der Europäischen Union beigetreten. Bis heute gibt es 28 Ländern in der Europäischen Union. Die Menschen im Vereinigten Königreich haben kürzlich beschlossen, die Europäische Union zu verlassen. Von jetzt an werden nur 27 Länder in der Europäischen Union sein.

Lan Šiško, OŠ Križevci pri Ljutomeru

Evropa brez meja

Predstavljajte si, kako greste na morje ali greste smučat v sosednje države. Kaj vam omogoča hitrejši prehod? Odgovor je Evropska unija, ta ne omogoča samo hitrejšega prehoda ljudi čez meje, ampak tudi lažje prehajanje izdelkov, kupljenih v drugih državah.

Študentom in dijakom omogoča gostovanje na šolah in fakultetah v vseh državah EU.

Z enotno valuto evro je trgovanje med državami poenostavljeno. Evropska sodišča so tudi ena od pozitivnih stvari, na njih se lahko obrnejo ljudje iz posameznih držav, če menijo, da so jim kratene človekove pravice.

Vendar kot vsaka stvar ima tudi EU slabosti. Ena od njih je tudi to, da so nekatere odločitve sprejete v Evropskem parlamentu in jih Slovenija ne more sprejeti sama. Slabost so tudi različne trgovine s poceni živili, ki jih lahko tujci v Sloveniji brez problemov odpirajo in s tem prihajajo k nam manj kakovostni živilski izdelki.

Mislim, da se otroci, mlajši od 14 let, vseeno ne zavedajo, kaj nam EU omogoča in zakaj je bila ustanovljena. Da bi imeli otroci boljšo predstavo, bi jih bilo potrebno enkrat letno peljati na ekskurzijo v Evropski parlament. Ko pa bi prišel dan EU, 9. maj, pa bi se morali učitelji z učenci pogovarjati na to temo.

Nino Knežević, OŠ Franca Rozmana Staneta Ljubljana

Kaj EU pomeni meni?

Slovenija je postala članica Evropske unije ko sem bila stara manj kot eno leto, zato si težko predstavljam življenje pred tem. Starejši so mi pripovedovali, kako je bilo živeti v Sloveniji pred vstopom v Evropsko unijo. Mislim, da je Slovenija kot članica Evropske unije pridobila več prednosti kot slabosti.

Če naročam po spletu iz držav EU, mi ni treba plačevati carin. To mi res prihrani kar nekaj denarja. Lahko potujem v druge države članice Evropske unije in se imam pri tem manj stroškov kot so jih imeli pred včlanitvijo v Evropsko unijo.

Iz proračuna Evropske unije dobimo tudi denar za projekte, ki nam omogočajo boljšo kakovost življenja, nove priložnosti in širjenje obzorij. Sama sem v okviru projekta Erasmus+ imela priložnost spoznati  Nizozemsko, njeno kulturo, običaje, kulinariko, jezik, šolski sistem in temperament tamkajšnjih ljudi. To je bil zelo zanimiv teden, v katerem sem pridobila ogromno novih znanstev, izkušenj in znanja. Že zaradi tega potovanja mi Evropska unija pomeni veliko priložnost na različnih področjih. S spoznavanjem drugih evropskih držav postaneš tudi bolj odprt in samostojen. 

Ko sem stanovala na Nizozemskem, nisem imela težav pri preračunavanju denarja, obe državi imata namreč enako valuto, evro. To se mi zdi res velika prednost, saj mi je to poenostavilo rokovanje z denarjem med bivanjem.

Če bom v prihodnosti hotela študirati ali delati v tujini, mi bo to zaradi Evropske unije lažje dostopno kot prejšnjim generacijam.  

Seveda pa vse to prinaša tudi odgovornosti. Vse države članice in njeni državljani moramo prispevati v skupno blagajno. Na srečo odnesemo več dobrih kot slabih stvari. Vesela sem, da bodo, če se bo moja država znašla v stiski, druge članice stopile skupaj  in nam pomagale.

Vesela sem, ker sem članica Evropske unije, saj mi je to že do sedaj prineslo veliko ugodnosti. Zaradi nje sem doživela enega od najbolj zanimivih tednov mojega življenja na Nizozemskem.

 Sara Bitežnik, OŠ Križe

Državljanki EU

Ob besedi EU pomisliva na združenost, varnost, sodelovanje, skupnost, denar, prosto gibanje, kulturo.

Organizacija EU nama pomeni to, da sva državljanki te organizacije, saj živiva in se šolava v Sloveniji, ki je članica EU.

To, da sva državljanki EU, nama daje pravico do prostega gibanja in prebivanja na območjih držav članic, lahko živiva, se šolava ali dopustujeva tudi v drugih državah. Pri prečkanju meje med državami EU nama ni treba pokazati osebnih dokumentov. Imava tudi pravico voliti in biti voljeni na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer prebivajo pod enakimi pogoji kot državljani te države, ko dopolniš določeno starost.

Ljudje spoštujemo drug drugega in drugačnost ter se trudimo biti strpni in razumevajoči. Na območjih večjezičnosti imamo večjezične šole, govorimo dva ali več jezikov. EU se s priseljevanjem spopada že dolgo in to poskuša rešiti. Ustvarila je tudi skupni evropski azilni sistem, ker želi nuditi ljudem, ki iščejo zatočišče, službo, varen ter topel dom.

Učenci smo se udeležili raznih predstav, ekskurzij in imeli smo tudi program. Najljubše so nam bile ekskurzije, kjer smo spoznali države in njihove značilnosti. V okviru tega smo šli oktobra 2017 učenci ter učitelji na Hrvaško in na kulturno-naravoslovno ekskurzijo v Salzburg.

Lucija Mesarič, Maša Slavinec, OŠ Križevci pri Ljutomeru

Kaj mi predstavlja EU? Kaj od nje pričakujem? Kaj mi pomeni?

EU mi predstavlja skupnost trdno povezanih držav, ki si med seboj pomagajo dosegati skupne cilje in med seboj sodelujejo.

Vsaka članica EU bi morala skrbeti sama za svoje državljane. Šolstvo in zdravstvo bi moralo biti povsod brezplačno, saj so to temeljne človekove pravice. Za ljudi, ki so brezposelni, in brezdomce bi moralo biti poskrbljeno. Nihče ne bi smel trpeti revščine.

Prebivalstvo Evrope je zelo raznoliko. To raznolikost bi morali vsi evropski narodi sprejemati. Državljani Evrope bi morali biti strpni do ljudi, ki so drugačni. Domovina Evropa bi morala biti kraj, kjer se vsi počutimo varno. Prebivalcev ne bi smelo biti strah kakršnekoli diskriminacije. Nobene tolerance ne bi smeli imeti do rasizma, ksenofobije, homofobije … Spodbujati bi morali več strpnosti med državljani. Vsak prebivalec bi moral imeti svoje mesto v družbi, ki bi ga sprejela brez predsodkov.

Mladi Evropejci bi morali imeti vsi možnost, da študirajo v tujini, ker bi tako imeli večje možnosti, da dosežejo svoje cilje. Lahko bi se odločili tudi za take študije, ki v njihovi matični državi ne obstajajo. S tem bi mladi srečevali in spoznavali druge kulture ter druge narode in si tudi tako širili obzorja. To bi bil po mojem mnenju velik prispevek k temu, da bi države med seboj bolj sodelovale.

Prebivalcem EU morata biti zagotovljena mir in varnost. Države bi morale medsebojne spore reševati po poteh, ki ne ogrožajo varnosti in življenj nedolžnih državljanov.

Vse države bi morale skrbeti, da znotraj nje niso kršene človekove pravice.

Svet se počasi spreminja. Kakšen bo naš svet čez 10, 20, 50 … let? Kdo ve? Ne smemo pa izgubiti upanja, da bo svet nekega dne idealen.

Neli Cevc, OŠ Franca Rozmana Staneta Ljubljana

Kako si predstavljam EU zame?

Že celo življenje živim v Evropski uniji. Sebe vidim kot državljana Slovenije in hkrati kot prebivalca Evrope. Sem eden izmed petsto osem in pol milijonov Evropejcev. Ogromna številka, če vemo, da nas v Sloveniji prebiva dobrih dva milijona ljudi. Število prebivalcev Evrope pa še narašča zaradi rojstev in priseljevanja. Težko si predstavljam koliko je štiri milijone kvadratnih kilometrov površine, ki jo obsega Evropska unija. Največja država EU po površini je Francija, najmanjša pa Malta. Slovenci se stiskamo na površini 20.273 km². Zdi se mi, da imamo Slovenci še vedno dovolj prostora za življenje. Kako živimo?

Kakovost življenja v različnih državah primerjamo tako, da ocenimo cene izdelkov in storitev v vsaki državi glede na prihodek. Po podatkih na spletu sem izvedel, da najbolje živijo v Luksemburgu, najslabše pa v Bolgariji. Slovenija pa je na sredini tega seznama. Vsi ljudje v Evropski uniji spoštujemo načela in zaveze varovanja okolja, izkoriščamo priložnosti za pridobivanje znanja, saj EU spodbuja prebivalce k izobraževanju v tujini. Znan je program študentske izmenjave Erasmus+. Projekt dobro poznam, ker je bila naša šola vanj sprejeta leta 2014.

Za vse prebivalce je zelo pomembno znanje tujih jezikov, sam se že nekaj časa učim angleščino in nemščino. Oba jezika mi prideta zelo prav. V EU je bila uvedena skupna evropska valuta euro. Enotno valuto uporabljamo v devetnajstih državah EU, od skupno osemindvajset držav. Super je, ker lahko med državami EU prosto potujemo skoraj po vsej celini. Starši so mi povedali, da včasih ni bilo tako. Na državnih mejah so bile kolone avtomobilov, ki so čakali, na vstop v drugo državo.

Evropska unija je največja trgovska sila na svetu. Kljub temu, da dobro živimo v svobodi in brez vojn, si za svoje otroke in zase želim čisto drugačno Evropsko unijo. Prve spremembe bi uvedel na področju šolstva. Vsak bi se lahko učil tisto, kar ga najbolj zanima. Šol ne bi bilo, pouk bi potekal v naravi ali v telovadnici. Delovni teden bi trajal štiri dni, da bi imeli več časa za počitek. Cest ne bo, ker se bomo vozili z letečimi vozili z avtopiloti. Vozila bi napajala sončna energija in tako bi zmanjšali onesnaževanje okolja. Odpadkov ne bo skoraj nič, ker bomo izumili užitno embalažo. Kupil boš lahko hamburger zavit v prtiček narejen iz koruzne moke. Zelo bomo izbirčni, kdo se bo priključil evropski uniji. Vstopnica za vstop bo izum, ki bo pripomogel še k boljšemu življenju. Ukinili bi orožje, da ne bi bilo vojn. Vsak otrok bi ob rojstvu dobil svojo tablico in pametni telefon. Potrebovali bi pametnega in preudarnega šefa vseh držav v EU.

Prednosti, da živim v EU so velike. Obstaja mnogo stvari, ki jih imaš kot prebivalec EU. Potovanja so lažja, današnji čas prinaša tehnološki razvoj in nove naprave, ki so nam v pomoč v vsakdanjem življenju. Z njimi se lahko zabavamo, poiščemo nove prijatelje in si širimo obzorje. Vesel sem, da imamo urejeno zdravstvo, možnost izobraževanja in obiskovanja hobijev. Čeprav je Evropa v moji domišljiji popolnoma drugačna od Evrope zdaj, sem z njo zelo zadovoljen.   

Jakob Rozman, OŠ Križe

Skupnost, ki ji pripadamo

Ko slišim besedi Evropska unija, takoj pomislim na zastavo in skupnost, v katero spadamo tudi mi. Ta organizacija mi pomeni to, da smo lahko od skrbi ali jo vsaj malce zmanjšamo, saj spadamo v skupnost, v kateri naj ne bi prišlo do raznih nesporazumov oziroma vojn. To, da sem državljanka EU, zame pomeni, da se je bila naša država pripravljena pridružiti neverjetni skupnosti, ki ima kar 28 članic, kar ni kar tako. Imamo pa tudi razne pravice. Obrazložila pa vam bom dve, na kateri se najbolj spoznam. Člani oziroma članice Evropske unije imajo pravico do prostega gibanja na ozemlju držav članic, kar pomeni, da lahko vstopamo v druge države, ki so članice Evropske unije, s predložitvijo osebnega dokumenta (če pride do migracij).

Člani oziroma članice imajo pravico uporabljati instrument državljanske pobude z namenom vplivanja na dejavnost EU. To pa pomeni, da imamo pravico uporabljati instrumente državljanske pobude, če imamo s tem namen vplivati na dejavnost Evropske unije.

Mogoče se bom malce ponavljala, ampak želim vam sporočiti samo to, da nočem in tudi veliko jih noče, da bi EU kdaj propadla. Razmislite, kako nam je lepo v naši državi sedaj, ko smo v EU ... 

Evropska unija pa ima še več dobrih plati: to je, da spoštuje večkulturnost, kar pomeni, da je v EU veliko različnih kultur, prav tako je tudi pomembno omeniti večjezičnost, kar pomeni, da govorimo več jezikov. Imamo tudi veliko narodnih manjšin – tukaj se govori, piše in uči v dveh jezikih. Pomembne so na žalost tudi migracije, ki so vse pogostejše. O njih smo si pred kratkim s šolo ogledali predstavo Mahmud, ki nam je zares dala misliti, kako lepo nam je v naši domovini. Mogoče bi morali malce pogosteje pomisliti, kakšen vpliv nam predstavlja EU. Tudi jaz doslej nisem ravno razmišljala o tem. Če ste eden od tistih, ki na to ne misli, vam bom sedaj malce obrazložila, kako dobro je, da smo v EU. Malce razmislite, kaj bi bilo glede vojn, koliko bi bilo umrlih samo zaradi ene same odločitve ... Se vam zdi pravično, da umre na tisoče nedolžnih? Menim, da se s tem ne bi strinjal nihče. Ta razlog je eden izmed tisočih, zakaj je EU tako izjemna, to pa upam, da se sedaj zavedate. Upam tudi, da se EU še naprej trudi za izboljševanje odnosov in da bi pridobila čim več novih in zvestih članic.  Zdi se mi, da je bila vključitev šole v ta projekt zelo dobra odločitev, saj s tem spoznavamo in raziskujemo Evropsko unijo. Najbolj mi je všeč, da lahko tudi učenci raziskujemo znana mesta Evropske unije, kot je npr.  Salzburg. Upam, da bo naša šola organizirala še naprej take poučne izlete. Na teh izletih pa smo se naučili razne stvari o drugih državah, kar me zelo veseli. Vesela pa sem tudi, da nam je učiteljica dodelila te naloge, za kar sem ji zelo hvaležna, saj sem se sedaj še pobližje seznanila z EU. Ni mi žal, da sem napisala ta spis. Pred kratkim smo imeli tudi predavanje, predaval pa nam je gospod, ki je potoval po Saudski Arabiji. To predavanje nam je pomagalo pri tem, da smo si lahko predstavljali, kakšno je življenje tam in tudi življenjske navade. Naj vam povem, da se jaz ne bi mogla prilagoditi njihovemu življenjskemu slogu. Imajo pa tudi bistveno velike razlike med spoli, kar pomeni, da imajo ženske manj pravic kot moški. Pa tudi molijo kar 5-krat na dan, kar nekateri ne naredijo niti enkrat. Hočem vam samo povedati, kako različne so si države, ki so si lahko še tako blizu.

Evropsko unijo si predstavljam v prihodnosti tako, da bo še veliko bolj tehnološko razvita, kar ima dobre in slabe plati, ampak prepričana sem, da se bo še vse dobro končalo.

Saša Štajner, OŠ Križevci pri Ljutomeru

Sodelovanje držav

Evropska unija je politično gospodarska zveza 28 držav na območju Evrope. Poznamo jo po zastavi, dnevu Evrope, evropski himni in skupni denarni valuti – evru. Na majhnem ozemlju kontinenta je veliko držav. Menim, da je pomembna zveza, ker povezuje narode in zagotavlja uveljavljanje človekovih pravic. S tem lahko vsi evropski državljani postanemo boljši ljudje.

V prihodnosti pričakujem, da bo EU še izboljšala politična in gospodarska sodelovanja med državami članicami. Želim si, da bi se zmanjšala brezposelnost, kriminal in revščina. Poleg tega pričakujem več povezovanja na področju znanosti in tehnologije. Predstavljam si tudi enotno vojsko EU, ki bi bila pripravljena nastopiti v kriznih časih.

Marko Gartnar, OŠ Franca Rozmana Staneta Ljubljana

Evropska unija v mojih očeh

EU je največji skupni podvig evropskih držav vseh časov, ki je zelo spremenil naš način življenja. Od pridružitvi Slovenije k Evropski uniji je minilo že 14 let. EU je povzročila veliko sprememb v bašem življenju. Čeprav sem premajhna, da bi osebno izkusila spremembe so mi jih zelo dobro opisali moji starši in učitelji. Med vsemi spremembami, ki so se zgodile sta po mojem mnenju odpre meje in enotna denarna valuta največji spremembi.

Potovanja znotraj Evrope so zelo enostavna in hitra, saj je prehod iz ene države v drugo skoraj neopazen. Potrebujem le osebno izkaznico in že se lahko odpravim kamor koli znotraj Evrope. Lažji prehod čez mejo mi daje večjo svobodo in več izbire pri potovanju.

Podobno svobodo nam odprtost mej ponuja pri izobrazbi, saj lahko svoje šolanje nadaljujem v drugi državi, prav tako pa se mi odpirajo možnosti pri iskanju boljše službe izven Slovenje.

Zaradi odprtosti mej se je izboljšajo tudi moje šolanje. Najboljši primer za to je  sodelovanje z avstrijsko šolo v Celovcu pri pouku nemškega jezika. Prav tako smo obiskali tudi Salzburg in Dunaj. V osmem razredu sem gostila učenko iz Francije. Istega leta pa smo tudi mi odšli v Francijo. To so tako velike izkušnje, ki jih težko opišeš z besedami.

Prednost pri mojih potovanjih je bila tudi enotna valuta. Ta mi je zelo olajšala nakupe v tujini, saj so se ukinile carinske dajatve. Ker denarja ni potrebno menjati so nakupi hitrejši, prav tako pa se bolje zavedam koliko denarja sem porabila, saj vse poteka v valuti ki mi je domača.

Medmrežni nakupi so zaradi Evrope veliko bolj zanesljivi in varni, ker jih ščitijo evropske regulacije in pravila. Zaradi povezanega trga in konkurence na trgu so postale cene izdelkov nižje.

Ne glede na vse ukrepe, ki jih EU sprejme pa je zaradi odprtosti mej nastalo tudi veliko težav. Največja nevarnost današnjega časa predstavljajo ekonomski migranti, ki jih tihotapske organizacije izkoriščajo za svoj zaslužek. Prav tako je v porastu kriminal in tihotapljenje prepovedanih drog. Varnost v določenih mestih se je zelo zmanjšala. Mesta ki so bila varna tudi ponoči so sedaj zelo nevarna. Zelo veliko težav nastaja tudi zaradi kulturnih, verskih in jezikovnih razlik med priseljenci. Zaradi vse večjega priseljevanja v Evropo se nekateri domačini počutijo tudi ogroženo, zato prihaja do določenih trenj med državami Evropske unije.

Ko sem potovala po Franciji, Italiji, Nemčiji, Avstriji in Švici sem opazila, da je Slovenija še vedno ena izmed bolj varnih držav v Evropi. V Franciji sem opazila, da moji vrstniki živijo zelo drugače saj morajo še posebej paziti na svojo varnost. Tudi v šoli imajo zelo stroge varnostne ukrepe. Če primerjam z svojo šolo se počutim še vedno zelo svobodno, brez velikih omejitev. Tudi s prijatelji se lahko družim brez strahu za svojo varnost in življenje .Evropska unija nam je dala zelo veliko lepih stvari in svobodo gibanja. Na žalost pa smo zaradi slabega varovanja zunanjih mej Evropske unije izgubili pridobljeno svobodo gibanja zaradi prekomernega kriminala pa dobivamo z zakoni vedno večje omejitve. Policija in vojska imata vedno večja pooblastila, na primer v Franciji srečaš na vsakem koraku  vojaka s puško, ki nadzoruje ljudi.

Jaz mislim, da bi  z boljšim varovanjem in nadzorom zunanjih mej Evrope, kjer bi sodelovale vse države EU, lahko zagotovili večjo varnost in svobodo vsem evropskim državljanom.

KAJA T. ROZMAN, OŠ KRIŽE

Mladi in Evropska unija

Generacija mladih, ki pravkar zaključuje osnovno šolo se je rodila v letu 2004 ali pozneje. Sami tako niso imeli priložnosti izkusiti vseh sprememb, ki jih je prineslo članstvo v EU. Za njih je EU samovmevna. Kar pa še ne pomeni, da dobro poznajo značilnosti evropskega povezovanja ter EU politike. Mladi se z Evropsko unijo srečajo že v osnovni šoli. Mnogi so vključeni v različne projekte, ki so financirani preko EU programov in projektov. O obstoju EU pa izvejo tudi v okviru obveznega izobraževanja predvsem pri družboslovnih in humanističnih predmetih: Družba, Državljanska in domovinska vzgoja in etika, Zgodovina, Geografija, itd. Kako poglobljeno znanje o Evropski uniji bodo učenci pridobili, pa je predvsem odvisno od šole in angažiranosti učiteljev. Ob podajanju kritično ovrednotenih informacij mladi lahko razvijejo kritičen pogled na Evropsko unijo, kjer sami presojajo o prednostih in slabostih evropskega povezovanja ter željenih nadaljnih smereh razvoja EU.

Na EU@Home blogu smo zbrali mnenja in stališča mladih, ki so nastala v okviru projekta. Le ta so zapisana v obliki esejev in pesmi. Dodali pa smo še pisma, ki so jih učenci napisali slovencem zaposlenim v Evropskih institucijah, ki so jih v okviru projekta obiskali in jim pobliže predstavili Evropsko unijo, življenje v tujini ter svoje delo.

Naj vam bodo mnenja mladih v navdih, da tudi sami presodite, kakšno Evropo bi si želeli v prihodnosti.

Meta Novak, vodja projekta EU@Home